sreda, 24. september 2014

Siena

Peti dan v Toskani smo namenili Sieni. Končno.

Na poti proti Sieni smo najprej naredili postanek v Monteriggioniju, kjer sva Kung-Fu Pandi dovolila, da teka sem ter tja, saj sva želela, da se čimprej utrudi, da bo potem odspal kako urico v avtu in bomo nato lahko spočiti raziskovali naprej. 

ponedeljek, 22. september 2014

4. dan v Toskani - Pisa in Certaldo

GPS nas je lepo peljal do enega od parkirišč v bližini Polja čudežev. Tam je bilo kar nekaj temnopoltih prodajalcev razne šare, tako da se nismo počutili ravno najbolj varne (govorim sicer zase), ampak ti prodajalci nam res niso želeli nič slabega. 

Hitro smo se odpravili do Polja čudežev, do katerega smo imeli manj kot 5 min hoda.
Na tem trgu res vidiš marsikaj zanimivega, ampak težko bi za vse rekla, da je čudež. :-)

torek, 09. september 2014

Popolna rešitev

Poleti sva z malčkom enkrat morala na bližnjo banko in tam imajo (tako kot zadnje čase skoraj povsod) kotiček za najmlajše. Tako pridno se je zaigral, da sem ga samo od daleč gledala, medtem, ko sem urejala tisto papirologijo. In ko sem se mu približala, mi je pokazal kaj vse imajo: garažo v treh nadstropjih, pa avtomobile in tovornjake, pa vlak,... Komaj sem ga odpeljala od tam.

In potem gremo neko soboto spet tam mimo in ves navdušen nama z Razbojnikom skozi steklo še 1x pokaže, kje imajo igrače. In on bi šel kar noter, se igrat.

Pa sva mu rekla: "Ne moreš noter, ker je zaklenjeno. Vidiš, nikogar ni, nobene tete, tudi lučke ne gorijo, ker danes nihče ne dela in imajo zaklenjeno."

In njegov odgovor, povsem hladen: "Mami, daj kljuce!"

četrtek, 04. september 2014

Monteriggioni

Na ta dnevni potep smo se odpravili bolj pozno, saj smo ponoči malo žurirali, potem pa proti jutru šele zaspali in si privoščili malo daljši spanec.

Na poti so naš avto umivale zdaj večje, zdaj spet manjše kaplje in z Razbojnikom sva čakala, da bo najmlajši zaspal, ter bi se na to odpravili do Siene. Ampak Kung- Fu Panda je spet imel druge namene. Ko smo iz avtomobila opazili grad na griču pred nami, sva se odločila, da se zapeljeva tja. Tik pred odcepom sva ugotovila, da je to pravzaprav Monteriggioni.

ponedeljek, 01. september 2014

Zakaj nič več ne pišeš?

Možni razlogi:

1. Ker sem lena.
2. Ker so me lepi dnevi tega poletja premamili ven, namesto za računalnik.
3. Ker sem lena.

Eden bo prav gotovo pravi - če ne kar vsi trije, in to hkrati.

Kaj čmo? Takle mamo...

Vem, da vam moram povedati še, kako smo se imeli v Toskani in to tudi nameravam storiti... V naslednjih dneh torej nadaljujemo.

Hvala za potrpežljivost! :-)