Zadnjič sem gledala, kaj se v mojem kraju dogaja kulturnega. In potem vidim na sporedu komedijo z zanimivim naslovom: Laži, ampak pošteno. Takoj me je zamikalo.
Vprašam Razbojnika, če bi si šel z mano ogledat to igro. Pa je bil njegov odgovor nekaj takega: "Če najdeš kakšnega drugega, bi bil najbolj vesel, če pa noben ne bo želel it gledat tega s tabo, bom pa šel jaz."
Telefonski klic (če bi jo predstava zanimala) + sms (kdaj in kje), pa sva bili zmenjeni s prijateljico K.
In včeraj je bila predstava.
Vem, da sem se smejala debelo uro. Čeprav dejanskega dramskega trikotnika (zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova) predstava nima, je predstavljeno polno vsakdanjih zapletov, v katerih se človek (ne)namerno zlaže in pri tem Borut Veselko to naredi na tak način, da se lahko samo smejiš.
Ogled predstave priporočam. :-)
Vrh zgodbe je bil nekak, ko ga je Daša pustila (vsaj jst sem tko razumela). Čeprav je zgodba o Daši le manjši del monologa.
OdgovoriIzbrišiSicer pa tud življenje nima (samo enega) zapleta in razpleta. :)
Tud jst priporočam ogled ljubiteljem komedije!
Aha, ok. Sam, Daša ga je pustila šele bolj na koncu, a ne?! No, pa sej važno je, da sem se res nasmejala... In hvala, da si šla z mano!!! :-)
OdgovoriIzbriši