sreda, 28. junij 2017

Stari Ljubelj in Gorenjska plaža

V soboto je Razbojnik že sredi noči odrinil proti Kukovi špici, midva s Kung-Fu Pando pa sva se naspala, pojedla zajtrk in se nato odpeljala na Ljubelj. Prvotni cilj (Kriška gora) sem zaradi napovedanih visokih temperatur raje zamenjala za časovno krajši izlet do Koče na Ljubelju.


Okrog 9h, ko sva začela s hojo, je bilo res že kar vroče, ampak se nisva dala. No, mali je vseskozi nekaj jamral in se je malenkost umiril šele, ko mu je škratek ob poti pustil Kinder jajček. Potem sva tuhtala, da verjetno ne zato, ker bi pridno hodil, ampak samo zato, ker je res pridno, kot pravi planinec, pozdravljal mimoidoče.


In tole njegove jamranje niti ni bilo pravo jamranje; že doma sem mu namreč obljubila, da bova šla naprej v hribe, potem se pa greva v bazen kopat, in se je tako veselil slednjega, da je samo o tem še razmišljal... In kot tipični moški ni mogel delati dveh strani hkrati - žal je govorjenje prevladalo nad hojo. ;)


V slabi uri sva prišla do koče (tokrat sva hodila dalj časa, kot je markirano),...


...si privoščila sendvič ter se malo razgledala,...

...stopila v Avstrijo...


... in se razgledala po njej,...


...in ko vprašam, če sedaj pa greva dol, je mali rekel, da mora kupiti še sok. Ker sva imela res samo vodo s sabo, sem mu dovolila, da si kupi sok. Carica mu je pred odhodom sicer dala denar za štrudl, ali kakšno drugo stvar, pa sladkega ni nič želel, si pa je zaželel sok.

Ko je popil sok, sva se res odpravila od koče (kakih 10 korakov sva naredila), in se spet oglasi: "Joj, mene kakat". Pa sva se spet obrnila in šla še 1x v kočo.

V tretje nama je pa res potem uspelo oditi v dolino.

Seveda sva se prej zadržala pri tem kozolcu, pred kočo:


"Takole se pa res ne pušča čevljev, ampak se jih pospravi. A ne, mami?"

Pri avtu sva se potem hitro preobula in že drvela v Tržič, na Gorenjsko plažo. Lušten bazen. Ljudi kar nekaj, ampak še vedno se je dalo plavat. Voda je bila ravno prav topla/hladna in čista. In po dobri uri plavanja sva imela 15 minut počitka - toliko, da sva spet malo pomalicala. Čeprav sva imela še nekaj sendvičev s sabo, je mali želel le marelice. Prav barantati moramo z njim, koliko bo pojedel. Resno razmišljam, da ko se bo naučil angleško, gremo v države, kjer se baranta, da si bo dal duška. :)


In ko pade prvih nekaj kapelj, odide prvih nekaj ljudi. Pa pade še nekaj več kapelj, pa odide še nekaj več ljudi. Nebo ni bilo več jasno in sončno, ampak oblačno. Mali z žalostnimi očmi gleda, ampak ko sem mu dovolila naj se kar še kopa in skače v vodo, mu je bilo spet vse lepo in prav. Dežne kaplje ga seveda niso motile, kot veliko večino ostalih. Ko po dobri uri deževanja nič ne kaže na to, da bi nehalo padati, vseeno obrazložim Kung-Fu Pandi, da bova vseeno počasi šla domov. Očitno je bil že kar utrujen, ker se ni zelo upiral in se je kar hitro preoblekel iz kopalk. Seveda sem pa morala obljubiti, da pridemo še kdaj v bazen... 

Sem mislila, da bo v avtu takoj zaspal, pa ni. Do Kranja je imel še veliko vprašanj, skozi Kranj sva se tudi še pogovarjala, malo pred Šk. Loko ga je pa zmanjkalo. Doma parkiram, ga odnesem domov - kar direktno v posteljo. In je odspal še slabe tri urce. Ko sem ga po dveh želela zbuditi, se je samo obrnil... Kasneje sem ga pa potem spravila na igrišče tako, da sem mu povedala, da se zunaj igra sosed, s katerim sta kot rit in gate.

Med Pandinim počitkom se je vrnil tudi Razbojnik, tako da smo potem skupaj šli s sosedom in njegovo mami še v mesto, kjer je čez dan potekal Historial. Žal se ob našem potepu po mestu ni nič več dogajalo (pripravljali so sicer odre za zvečer), tako da smo si potem v enem od loških lokalov privoščili kavico/sladoled/limonado,... mala dva sta še norela (ne vem od kje otrokom toliko energije), dokler se nismo odpravili domov, kjer sva z Razbojnikom zopet barantala s Kung-Fu Pando, kaj bo pojedel za večerjo. Vseeno imava z Razbojnikom skupaj še vedno premoč. :) Potem pa še skok pod tuš in spanje. 

Mislim, da smo v soboto vsi trije kar hitro (za)spali... :)

Ni komentarjev:

Objavite komentar