Možic in Slatnik - tokrat s kolesi

Kam družinsko na kolo, pa da ne bo preveč za Kung-Fu Pando, se zadnje čase večkrat sprašujeva z Razbojnikom. In potem je predlagal Možic. Seveda sem bila takoj za. V tistih koncih je vedno tako lepo. Pozimi, poleti, vedno. In tudi tokrat je bilo. 

Nedeljsko jutro, 30. 6. 2024. Najmlajšega smo oddali pri carju in carici, ta veliki trije pa smo se odpravili proti Soriški planini. 

Parkiramo v senci, z nosilca za kolesa vzamemo kolesa in en, dva, tri že smo na smučišču. 

Pozimi mi sicer deluje precej bolj položno vse skupaj, pa še takrat je kar strmo. Vmes malo tudi sestopim s kolesa in ga ob sebi porivam, ker je breg res strm. Vendar le do kočice, kjer je pozimi izstopna postaja prve vlečnice. Potem travo zamenja makadamska cesta, ki se res zmerno vzpenja in ji sledimo do stare vojašnice. 

Ko si 1x pri stari vojašnici, si pa že skoraj tudi na vrhu Možica. No, vsaj vidiš ga že. 

Malo dol, pa malo gor, pa si tam, na vrhu, pri kupoli. 

In potem si privoščiš počitek, uživaš v razgledu; Kung-Fu Panda me je prepričeval, če greva z notranje strani v kupolo. Poskusila sem, pa sem se zaradi strahu obrnila po parih metrih. Pojma nimam od kod kar od nekje tak strah. Mali pa tudi potem sam ni želel iti. Sem potem raje naredila še kakšno fotko več.

Po krajšem počitku pa naprej. Naslednji cilj je bil Lajnar, ker so odprli neko DH family progo v bike parku. Do tja spet malo spusta...

... in potem s sedla spet nekaj rinjenja kolesa in hitro smo bili na Lajnarju. 

Sledil je le še spust po family progi. No, sama sem si pod tem imenom predstavljala progo primerno za res majhne mulce. Ta proga po mojem mnenju ni primerna za majhne otroke. Tudi za kakšne starejše ne. Sama sem bila nekaj časa vsa trda, nič nisem upala. Vmes, ko sta me fanta počakala, sem jima to tudi povedala. Nekoliko nižje mi je zato Razbojnik predlagal, da se do avta zapeljem kar po smučišču, namesto po DH progi. Ni mi bilo potrebno reči 2x. Vseeno sta bila pri avtu precej prej kot jaz in še brez dodatnih okraskov, ki jih ponavadi na travniku puščajo krave, medtem ko je bilo moje kolo polno le-teh. Pa nekaj sem jih imela še na roki in nogi. 😕Zato sem kolesu ob povratku domov privoščila kopel, Kung-Fu Panda pa mi je pomagal. 

Super dopoldan smo preživeli, popoldan smo pa še po najmlajšega skočili in se potem do večera podružili še vsi skupaj.