Poscana Zofka

A kdo ve, je včeraj deževalo? Vsaj zvečer??? Ker bi letošnje poletje rada imela zelo sončno in ne želim, da bi se uresničil pregovor:  Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.

Se tolažim, da je vsaj zvečer začelo deževati... Ampak nisem prepričana, ker sem šla verjetno spet prezgodaj spat. 

Danes je pa itak kar nekaj od vremena: dež in veter, najbolj nemogoča kombinacija.

Upam, da bo jutri že boljše. :-)

Današnje kosilo

Razbojnik je bil zdaj 14 dni na dopustu in ker se mi je zdelo, da bo mogoče moral nekoliko podaljšati, ker ga 14 dni pač ni bilo in so ga predvsem zadnjih nekaj dni zelo pogrešali, saj je telefon veliko zvonil, sem pripravila za kosilo nekaj takega, kar lahko počaka, vendar je na mizi takoj, ko pride lačen Razbojnik domov. In tako ga bo danes na mizi čakala špargljeva juhica:

Zraven bo lahko pojedel kakšno pohano šnito (ja, kruh je bilo treba porabit):

Za sladico pa narezano sadje (jabolka, banane, pomaranče, kiviji), z veeeeeeeeliko smetane, saj je zadnjič izjavil, da bi tudi on pojedel veliko sadja, če bi mu ga kdo tako pripravil. :-)

Upam, da mu bo kosilo všeč.

Reklamacij ne sprejemajo

V eni izmed večjih trgovin, kjer imajo tudi rožice, sva na stebru ob rožicah opazila tak napis:

Verjamem, da je ta napis namenjen ljudem mojega kova. :-)

Rože, rožice

Sestra že cel mesec kupuje rože, jih sadi, pa seje, pa ima en kup opravkov s temi rožami: pa katere, pa kakšne barve, pa... Joj, sej so samo rože (no, to je moje skromno mnenje)! Če jih imaš, imaš potem celo leto delo z njimi. Pa če ne uspevajo, se sekiraš zakaj ne, pa ko greš na dopust moraš nekoga prositi, da jih zalije... Pa še pogovarjati se moraš z njimi, da bolje uspevajo. Samo (nepotrebno) delo!

No, ko so starši začeli sami hodit na dopust, sva vedno dobili navodilo, da rože naj pa le zalivava. Uf, 14 dni je bilo hitro mimo in prav veliko zalivali s sestro nisva. Ampak, zadnji dan sva jih zalili obe. In kaj je naredila carica, ko je prišla domov: brez komentarjev je šla do svojih rožic in iz njih izlila odvečno vodo. Prvo leto je bila še malo razočarana, potem se je pa že navadila - ali pa je z morja priletel kak sms, naj zalijeva rože, tako da je bila situacija potem boljša kot prvo leto.

Nekaj fotk

Carica me je prosila, če bi namesto nje odnesla knjige v knjižnico. Saj bi jih car, pa ravno danes ne utegne, če pa ne bodo oddane danes, bo pa potrebno plačati zamudnino. A ne, tok pa smo Gorenjci, da za take zadeve pa denarja nimamo. 

In sem se odpravila peš proti domu carice in carja. Ko sem stopila iz bloka, me je malo hladilo, ampak sem si rekla, da se bo verjetno ogrelo, zato nazaj po kak pulover ali jopico nisem šla.

Po približno pol ure hoje, pridem do (bivšega) doma, kjer sta me (kot dogovorjeno) na mizi čakali knjigi. Te sem hitro oddala v knjižnici, potem pa sem se odpravila nazaj proti domu. Tokrat sem imela s sabo fotoaparat in po poti nazaj, sem naredila nekaj fotk. Med drugimi sem pofotkala tudi Hribc (cerkvica na levi strani fotografije), fotke katerega sem vam obljubila v tej objavi:

Novi uhani

Te pa sta prinesla carica in car iz Mostarja, kjer sta se potepala med prvomajskimi prazniki. Baje, da me en par čaka še pri stari mami in atu - ja, skupaj so šli na tridnevni izlet do Međugorja, pa do Mostarja, pa tam okoli. 

Hvala!

Bratec ali sestrica

Stojim v trgovini, v vrsti pred blagajno in poslušam pogovor za mano:

Deklica (stara približno 3 leta): Mami, zakaj ima pa ta teta tako napihnjen trebuh?

Mami: Ja, noter ima fantka ali punčko. Tko kot sem jst imela v trebuhu tvojega bratca. A se ne spomniš? 

Deklica: Ja, samo tvoj trebuh je bil večji.

Mami: Saj bo tudi ta trebušček še zrastel, potem bo pa prišel dojenček.

Deklica: In potem bom imela še enega bratca?

Mami: Ne, ti ne. Mogoče kakšna druga punčka...

 :-)