nedelja, 28. oktober 2012

Kung-Fu Panda spozna sneg

Zjutraj (ob 6h - po "novi" uri) sva s Kung-Fu Pando že opazovala, kako je sneg pobelil okolico. Zato sva zbudila še Razbojnika. :-) 

Nekoliko kasneje sva z Razbojnikom potem predstavila sneg malemu korenjaku tudi nekoliko pobliže: ko smo se z avtom odpravljali na obisk k stari mami, smo mu dovolili, da mu je nekaj snežink padlo na obraz. In je bil povsem zmeden. Gledal je v smislu "Kaj pa je zdaj to?", pa mraz mu tudi ni bil najbolj všeč.

Ko smo prišli domov, smo skuhali kosilo, nato je malo zaspal, ta čas smo dobili obiske, ki so s sabo prinesli super igrico. In ko se je zbudil, nas je opazoval, kako igramo igro Naseljenci otoka Catan. Ko se je naveličal, smo ga na hitro še umili in uspavali.

In zdaj sladko aja in sanja...mogoče o snežinkah. :-)

četrtek, 25. oktober 2012

Smrkucwagen

je bil odposlan. 
Tako pravi internetna trgovina. 
Danes ostajam doma, ven bom skočila samo zaradi najnujnejših zadev. Sicer čakam nov voziček. :-)

četrtek, 18. oktober 2012

Čakamo...

...nov voziček!

Tega, ki ga uporabljamo zdaj, smo dobili v dar. Vozil je že 3 otroke in temu primerno je obrabljen. In tako malo škripa, pa prvo kolo se ne vrti v vse smeri, pa naslon ni več najboljši, in še kakšna malenkost, ki me iz dneva v dan bolj moti, bi se našla. Zato smo se odločili za nakup novega.

Z Razbojnikom sva naredila "manjšo raziskavo" in se odločila za enega. Potem je Razbojnik pregledal še malo na netu in našel enakega kot sva se zanj odločila v trgovini, vendar s precej nižjo ceno.

Pa sva ga naročila.
7-10 dni je pisalo, da je dobavni rok. Jutri bo 10 delovni dan. In mi smo še kar brez vozička. In baje bomo še cel vikend. Naj ga pričakujemo v začetku naslednjega tedna, so rekli. 

Jojjjj!!!

Še v laboratoriju, kjer sem bila edina, sem čakala 20 min! Za kaj že? Če bi imela čas, in bi v laboratoriju imeli knjigo pritožb, bi se razpisala. Dobro, da ni bilo ne enega, ne drugega.

Ah ja, jutri bo lepše... :-) 
Pa lahko noč.

nedelja, 14. oktober 2012

petek, 12. oktober 2012

Otvoritev in dolg nos

Ta teden smo v nabiralnike dobili reklamo, da se v petek (danes) odpre nova trgovina s čevlji v naši bližini. 

Trgovino poznam še iz študentskih časov, ko smo se sem ter tja kdaj namesto na predavanje vPortorož odpravili čez mejo,v Italijo, malo v šoping. In v tej trgovini sem vedno našla kakšne čevlje, ki so mi bili všeč, hkrati pa tudi cenovno dostopni.

Danes zjutraj, ko se je Kung-Fu Panda zbudil, najedel,..., in ko sem ga končno oblekla (ja, zdaj je odpravljanje od doma nekoliko daljši proces), sva se napokala v avto in odpeljala do carice. Tam smo iz avtomobila vzeli voziček, ter se peš odpravili do omenjene trgovine.

Pred trgovino na parkirišču en kup avtomobilov. Še dobro, da nam ni bilo potrebno iskati parkirnega mesta. 
V lokalu, ki je ob neposredni bližini te nove trgovine, so bile vse mize zasedene. Ura je bila malo čez 9.

sobota, 6. oktober 2012

Današnja sobota

Jutro. 

Zajtrk. 

S Kung-Fu Pando se odpraviva do polone, medtem ko Razbojnik opravi nakupe v trgovini. Na pol poti do polone mali zaspi, tako da sem pri poloni v miru spila odličen bezgov čaj in malce poklepetala, potem sva se odpravila nazaj domov.

Na poti pokličem Razbojnika. Je že doma. Povabim ga na kavico, saj Kung-Fu Panda še kar spi. Na kavici se zmeniva, da on kuha, midva z najmlajšim pa bova še malo posedela na klopci pred blokom, ker sonček tako lepo sije. Tako je bilo.

Sedim na klopci, berem Pot Nejca Zaplotnika, mali Panda še kar spi. Berem, berem, se navdušujem nad knjigo, sonček še vedno lepo greje. 

Pokliče Razbojnik, da je kosilo skoraj kuhano. Odpraviva se v stanovanje. Slečem Kung-Fu Pando, skoraj pojem, ko se oglasi, da bi tudi on jedel. Pa smo vsi trije sedeli za mizo in uživali v svojih obrokih.

Kosilo: čista 10-ka. Res, za vse prste večkrat obliznit! Spet prehitro pojedeno, da bi lahko prej slikala.

Krajši počitek, potem pa spet ven, ujet še zadnje sončne žarke. Tokrat prvič s kengurujčkom. In uganite?! Ja, Kung-Fu Panda je spet zaspal. Z Razbojnikom sva si privoščila sladoled, opazovala eno fantovsko dekliščino (fantje so imeli roza majice, na katerih je bil napis: ker ni želel fantovščine, smo mu naredili dekliščino), naredila nekoliko daljši sprehod, potem pa domov, kamor sta nam car in carica prinesla trojanske krofe, ker sta se potepala ravno v tistih koncih. Sledilo je še kopanje najmlajšega, pa še enkrat hranjenje, in ob 20h je že sladko spal, midva pa po doooolgem času oba pred televizijo (in med reklamami spisano tudi tole).

Upam, da je svež zrak res utrudil malčka, da bo spal do jutri zjutraj... 

In kako ste današnjo soboto preživeli vi?

petek, 5. oktober 2012

Druga posvetovalnica

Ko smo šli prvič pogledat zdravnico, je Kung-Fu Panda takoj pokazal kaj si misli o našem zdravstvu. :-) Danes sva bila pri dohtarci drugič.

Kilaža in velikost po besedah zdravnice idealni (čeprav sva oba z Razbojnikom mislila, da je 3 cm večji, kot ga je izmerila sestra), zdrav je tudi bil, tako da je dobil pikico v stegenček. Ja, cepili so ga. Najprej se ji je še lepo smejal, potem jo je grdo pogledal, nato pa počasi in vedno bolj glasno zajokal. Ampak takoj, ko je spet bil v mamičnem objemu, je nehal jokati. Pogumen fant, ja. Verjetno ima to po mamici. :-)

In zna biti, da bomo kmalu zobke dobili... Zdravnica jih je že zatipala, pravi da bodo lahko kmalu, lahko pa bomo čakali še nekaj mesecev. Ampak zdaj vsaj vemo, zakaj se zadnje dva dni slini, tišči rokice v usta in cmoka na veliko. ;-)

In zdaj že od kar sva prišla domov, spi... ga je kar zdelalo tole cepljenje. :-)

sreda, 3. oktober 2012

Bodies revealed - razkrita telesa

To razstavo sva si z Razbojnikom prvič ogledala v New Yorku, 3 leta nazaj. In bila sva povsem navdušena. 

Potem sem si razstavo s tem naslovom ogledala v Zagrebu, kjer so me totalno razočarali: še postavitev je bila drugačna od tiste v NY, predvsem bolj svetla, saj prostorov niso nič zatemnili, da o tem, kako vroče je bilo v razstavnem prostoru sploh ne govorim. 

In potem je prišla razstava končno tudi v Slovenijo. 

Ko je videl reklame in po tem, ko sva bila z Razbojnikom tako navdušena, je car izrazil željo, da bi si jo ogledal. Obljubila sem mu, da ga odpeljem jaz. To je bilo na začetku mojega dopusta, konec aprila, a ravno takrat nisem imela časa, da bi si jo ogledala z njim, sem ga prosila, naj kak teden počaka. In potem se je teden spremenil v mesec, pa v dva, pa...

Ampak, na začetku septembra, sem se pa odločila, da ga skupaj s Kung-Fu Pando odpeljeva na to razstavo. Car si je vzel dovolj časa, tako da smo se počasi premikali iz "sobe v sobo", potem pa je še mali zaspal na rami in se nam res ni nikamor več mudilo.

Po razstavi sem kratko in jedrnato sporočila prijateljici: precej boljše kot v Zagrebu, pa še vendar manj primerkov kot v NY. No, to je moja recenzija.

Ampak, car je bil zadovoljen, posledično pa tudi jaz. :-)