Že dlje časa me je čarobno privlačila cerkev, ki stoji sredi Sorškega polja. Tako sama samcata, sredi ničesar, pa vendar že dolgo stoji tam in kljubuje vetrovom in nevihtam. Predvsem, ko se voziš iz Kranja proti Škofji Loki, ob času sončnega zahoda, dobi tako lepo barvo. Prav čarobno. Včasih ob njej raste pšenica, in kadar je tako, je res prav za narisat na platno.
Ker s čopičem nisem ravno najboljša prijateljica, sem se odločila, da enkrat jo bom pa šla poslikat s fotoaparatom.