Zjutraj sva se naspala. No, zgodaj zjutraj naju je sicer zbudil klic k molitvi iz mošeje, tik ob hotelu, vendar sva nato zaspala nazaj. Ko sva se zbudila, sva najprej šla na streho hotela. S strehe hotela sva namreč slikala Hatchepsutin tempelj, ter okolico hotela ter razgled. Ko sva fotografiji na fotoaparatu približala, je deloval tempelj še prav prazen - vsekakor pa ne nabit s turisti, kot dan poprej, ko sva ga obiskala midva. Je pa bilo jutro nekoliko megleno...
petek, 29. oktober 2010
sreda, 27. oktober 2010
2. dan v Luxorju
Zjutraj sva v strahu šla na zajtrk. Nisva bila namreč prepričana, če je tudi zajtrk vključen v ceno nočitve. Ker naju na vhodu v restavracijo ni nihče nič vprašal, sva se najedla.
Potem pa po celodnevno zalogo vode, barantanje s taksistom in kmalu sva bila na poti v Dolino kraljev. Že pred vhodom na območje sva zagledala take table:
ponedeljek, 25. oktober 2010
Nemške knjig(ic)e
Letos se se odločila, da bom obiskovala enega izmed jezikovnih tečajev. Odločila sem se za nemščino, ki sem se jo učila že v srednji, vendar sem bila takrat prelena, da bi se jo tudi naučila.
Med prvim obiskom tečaja sem ugotovila, da mi manjka nekaj besednega zaklada in zato je padla odločitev, da si bom v knjižnici izposodila nekaj otroških knjikic in jih prebrala. Potem pa v knjižnici (podružnica glavne knjižnice) niso imeli nobene nemške otroške knjigice, in ko sva se naslednji dan z mami ravno potepali po Škofji Loki sva zavili še v antikvariat. He he, tam pa so imeli kar nekaj nemških knjigic in moja zbirka knjig je bogatejša za 7 zelo lepo ohranjenih knjig.
sobota, 23. oktober 2010
Slatnik in Možic
Vremenska napoved za ta vikend je bila, da bo sobota malo lepša, nedelja pa deževna. Torej smo izkoristili soboto. Bili smo na Slatniku in Možicu...
Ampak lepo po vrsti...
petek, 22. oktober 2010
četrtek, 21. oktober 2010
Na poti domov
Včeraj, na poti domov, sem nekaj časa vozila za vozilom, z naslednjo registrsko tablico:
Slikala sem kar z mobitelom, zato nekoliko slabša fotka, pa vendar zanimiva tablica, a ne?! :-)
Lep dan želim!
torek, 19. oktober 2010
Puščava - 3. dan
Po zajtrku (ti so bili tudi skoraj vsak dan enaki), smo se odpeljali proti oazi Al-Kharga. Peljali smo se skozi puščavo, ki je bila na nekaterih delih samo iz sipin, ponekod pa so bile najrazličnejše oblike.
nedelja, 17. oktober 2010
Lego kocke
Kot veste je predkratkim v eni izmed trgovin tokrat potekalo zbiranje točkic za Lego kocke. Kot otrok jih nisem imela ogromno veliko (sem pa jih imela!), vedno pa sem se rada igrala z njimi.
Tole je bila moja zbirka Lego kock pred soboto:
petek, 15. oktober 2010
New York
Danes zjutraj sem sestro peljala na letališče, od koder je letela najprej v Zürich, od tam pa v New York.
četrtek, 14. oktober 2010
Puščava - 2. dan
Zjutraj, ko sem odprla oči, je bilo nebo vijolično. Ker ni še nihče vstal, sem tudi jaz še malce poležavala. Potem pa je šofer že kolovratil okoli jeep-a in mi pokazal, naj naredim kakšen posnetek sončnega vzhoda. Sem skušala prebuditi še Razbojnika, pa se še ni želel zbuditi, zato sem nekaj posnetkov naredila kar sama.
torek, 12. oktober 2010
Puščava - 1.dan
Zjutraj sta naju par minut čez sedno pobrala v hostlu angleško govoroči mladenič = najin vodič Alberto, ter starejši ne-angleško govoreči šofer. Par minutk sta zamudila, ker je nemogoče najti ta hostel. In že smo bili na poti proti puščavam.
ponedeljek, 11. oktober 2010
Prihod jeseni
Nič bat, potopis po Egiptu bo še sledil... tole je kratek zapis o tem, kako sva šla ta vikend z Razbojnikom preverit, če v naše loge res prihaja jesen.
sobota, 9. oktober 2010
Zadnji dan v Kairu
Malo dlje sva spala in ravno ko sva se odpravljala ven, naju je poklicala bata, da je na poti po naju. Zmenili smo se pri egiptovsem muzeju, saj sva ga želela vsaj od zunaj poslikati. Tokrat ga nisva obiskala, ga bova pa naslednjič, ko prideva v to velemesto.
četrtek, 7. oktober 2010
Aleksandrija
Ravno sva bila pri zajtrku, ko sva prejela sms od bate, da naju ob 8.30 prideta iskat s šoferjem. SUPER! Dan poprej sva sicer želela bato ali Patricka povabiti s sabo, pa potem ko sva prišla s stolpa, se bata ni več javila na telefon (potem sva izvedela, da je pač v tisti dobri uri, ko sva midva čakala na povratek z dvigalom, zaspala. Nič hudega.), sva pa vseeno zapisala v sms, da gre lahko kdo z nama.
Hitro sva pojedla, odgovorila na sms, potem pa nič... ob 8:30 ni bilo še nobenega pred najinim hostlom, nekoliko kasneje pa bata pokliče, naj dava kakemu domačinu telefon, da bosta s šoferjem sploh našla najino ulico. To sem naredila.
torek, 5. oktober 2010
3. dan v Kairu: Citadela, mošeja Ibn Tulun in Cairo Tower
Po zajtrku sva se odpravila na Citadelo. Pot do tja pa vse prej kot brez problemov... najprej razloživa prvemu taxistu, mu pokaževa na zemljevidu, pa je deloval, da za Citadelo ni še nikoli slišal in naju ni sprejel v taksi. Drugi taksist naju je peljal na ulico od koder se je videla Citadela, in pa tudi ulica se je imenovala Mohamed Ali, saj sva med drugim razlagala taksistom, da bi si želela ogledati mošejo Mohameda Alija (kasneje nama je bata razložila, da imajo oni povsem drug izraz za mošejo, tako da naju zaradi tega tudi v angleščini, da bi si rada ogledala "mosque of Mohamed Ali" niso razumeli). Kakorkoli, ko sva ugotovila, da naju tudi drugi taksist ne bo odpeljal kamor si želiva, sva izstopila iz taksija in poiskala tretjega. Tudi temu sva pokazala zemljevid, pa ni bil najbolj prepričan kam si želiva. Ampak ta je potem vprašal starejšega gospoda za nasvet in ko sva še njemu pokazala zemljevid, je taksistu le razložil kam naj naju pelje. Potem pa je šlo brez problemov - še gneče ni bilo na cesti.
Pred vstopom na območje Citadele...
sobota, 2. oktober 2010
Veličastne piramide
Bata je že večer poprej povedala, da je piramid že rahlo sita (kako ne, če pa živi povsem blizu njih in jih gleda vsak dan), tako da naj jih obiščeva sama. Seveda, za naju kot turista, pa še prvič v Egiptu, pa je bilo to na seznamu: obvezno pogledati/storiti.
Tako sva se po zajtrku namenila tja. Najprej izbrala bel taksi, kot so naju naučili (beli imajo taxksimeter, in zato se ti ni treba pregovarjat za ceno, pa še okrog te ne prinesejo, medtem ko vse pravkar omenjeno delajo taksisti, ki vozijo stare, črne taksije), in po približno pol ure vožje, sva stala pred vhodom na območje piramid.
petek, 1. oktober 2010
Kairo, here we come!
Ob dveh zjutraj sva vstala, se uredila za na pot, in bila na avtobusni postaji kake pol ure pred tretjo zjutraj. Karti, ki sva jih kupila večer poprej sva imela v rokah; čeprav so bile deluxe, so bile (vsaj za najine pojme) razmeroma poceni. Za eno sva namreč odštela 125 LE, kar je cca. 18 EUR. In pot do Kaira seveda ni najkrajša - v vodiču je pisalo okoli 7h.
Naročite se na:
Objave (Atom)