sobota, 31. maj 2014

Volterra

Kmalu, ko smo v San Gimingnanu Pando posedli v avtosedež, je le ta zaspal. O.K. 
Po zemljevidu sodeč nas čaka do Volterre cesta z razgledi in takoj je bil plan, da bova naredila spet nekaj foto postankov, saj Pande tako ne bo motilo... 




Ko sva v daljavi zagledala obris Volterre in tudi po zemljevidu naj bi bila že blizu, sva se odločila, da zapeljeva na stransko cesto, ter nekje ustaviva; midva se bova malo sprehodila, medtem ko bo mali odspal svoj (p)opoldanski spanec. Našla sva super počivališče, v senčki, z dvema klopicama ob strani in krasnim razgledom: 


Sonce se je skrivalo in kazalo, vetrič je prijetno pihljal, midva sva sedela na klopici in delala plane za prihodnje dni, mali pa je spal v avtu... Ko se je zbudil, je nekaj malega pomalical (Frutek in žemlja - ni bilo boljšega!), potem pa naprej, proti Volterri. 

Parkiramo. In ko se že skoraj odpravimo, opazimo par z Italijansko registracijo, kako zaskrbljeno nekaj ugotavljata in hodita brat neko tablo... Hm. Tudi midva prebereva na bližnji tabli, da je tisto parkirišče namenjeno samo rezidentom, zato se odločiva, da avto raje prestaviva. S Kung-Fu Pando se odpraviva proti mestu, medtem ko gre Razbojnik parkirat našega jeklenega konjička na bolj "varno" mesto, še nekoliko nižje. Potem, ko sva bila z malim tik pred zadnjim vzponom po stopnicah pred mestom, počakava Razbojnika. Panda nekako (res ne vem kako) pade in ob tem izgubi žogico. Takoj v jok - pa ne zato ker je padel in se popraskal, ampak ker je izgubil žogo. In v sekundi, ko je bila žoga spet v varnih rokicah, je bilo tudi solzic takoj konec. Pride še Razbojnik in se odpravimo v mesto.










Mesto samo je kar lepo, ampak sem bila nekoliko razočarana nad njim. Kot prvo so ravno tisti dan imeli shod privrženci filmskih in stripovskih junakov, zato je bilo mesto polno "čudakov" (npr. Batmanov). Kot drugo, pa sem mislila, da bo glavni trg večji in čakala sem, da bom videla vodnjak... mnja, očitno ni vse za verjeti, kar se vidi v filmih. In ne obsojajte me, te knjige in filmi o vampirjih so mi bili pač všeč. :)   

Po ogledu mesta, pa smo se odpravili nazaj proti našemu Toskanskemu domu... in ja, kak postanek za kakšno fotko smo vseeno še naredili.





Naslednji dan pa smo se odpravili v Monteriggionni...in še kam. :-) 



Ni komentarjev:

Objavite komentar