Pudingi presenečenja

Včeraj se mi je zahotelo nekaj sladkega. Nato sem nama z Razbojnikom pripravila puding. On ima raje čokoladnega, jaz vanilijevega. Pri nalivanju v lončke, pa sem se malo igrala, tako da so nastale take "umetnine":

Pojedla sva že vse in ugotovila, da bova večkrat v puding namočila kakšen piškot, pa dodala kaj sadja, ker nastane super sladica.

Zjutraj jej kot kralj

Sicer sem pridno zajtrkovala tudi ko sem delala, samo nikoli si nisem privoščila takega "kraljevskega" zajtrka, saj toliko časa za pripravo zjutraj ni bilo. Ampak zdaj, ko sem na dopustu, se pa kar razvajam:

Ko sem pojedla ta dva toasta, sem si morala narediti še enega. Jah, sej pravijo da je potrebno zjutraj veliko jesti. Prazna vreča pač ne stoji pokonci.

Zdaj pa ven - v mesto po kruh v pekarno, pa v šiviljsko trgovino po stvari za šivanje, ker popoldan skočim v Žiri do tete, da bova popravili ene hlače, pa plan imam narediti prt, pa prevleko za tisto veliko blazino za nosečnice, ki je včeraj končno prišla po pošti. Mogoče bom sprehod podaljšala še do naših dveh, če pa si premislim, bo pa še vedno doma potrebno narediti kaj. Cunje se pri deski za likanje kar kopičijo... Ah, pa naj se. Jaz grem zdaj ven - pa četudi v oblačen dan.  

Sarajevo ruls

Najprej se je v Sarajevo odpravila sestra (službeno, vikend paket), ko se je vrnila, mi je pa tudi službeno tja doli "ušel" Razbojnik (za 4 dni). Obema sem povedala, da na baščaršiji prodajajo skoraj vse, tudi lepe šale (ker sta mi  lansko leto enega od tam prinesla carica in car). In tako mi je Rozika prinesla 2 šala:

O tem, da sta mehka in da ju bom rada nosila mi verjetno ni potrebno razglabljati, ne?! Rozi, hvala!

Razbojnik je pa rekel, da je bil prepozen, ko je pohajkoval tam okoli in da šalov ni videl. Je pa kupil nov magnetek za na najin hladilnik:

Razbojnik, tole je bila odlična izbira!

Oba sta bila nad Sarajevom navdušena, prav tako na čevapčiči (da so mnogo bolj okusni od najbolj okusnih pri nas) tako da komaj čakam, da se najdeta čas in denar, da to mesto obiščem tudi jaz. 

Techka se poslavlja

No, se je poslovila.

Pa ne od vas, dragi bralci. Ampak od službe in sodelavcev. Za eno leto. Ja, zdaj se vam je že posvetilo. Techka je noseča. 

Kot se za poslovilno zabavo spodobi, se je tudi nekaj malega pojedlo. S carico sva že od ponedeljka pekli in potem sem včeraj, ko sem šla zadnjič letos v službo, nesla 4 take pladnje: 

Prstani in računalnik

Z Razbojnikom sva si omislila novi "igrački". Razbojnik si je izbral super duper mega fajn oh in sploh... računalnik, katerega zdaj že nekaj dni ureja, sama sem pa kar nekaj časa čakala pošiljko iz Kitajske (eBay), katera mi še po kakšnem tednu lepša dneve. Naročila sva namreč 50 prstanov - plastičnih, pisanih. No, potem so jih poslali celo 52. Na fotografiji jih je nekaj manj, ker sem jih nekaj že podarila. 

Tako zdaj vsako jutro, preden se odpravim od doma, dam na svoj prst takega, ki najbolj paše zraven oblačil. Včasih imam zaradi tega zjutraj kar veliko dela. :-)

Velikonočne dobrote

Zdaj, ko sva preseljena v skoraj center Šk. Loke, je slabost ob krščanskih praznikih ta, da se veliko bolj slišijo zvonovi bližnjih cerkva - ja, tile so me zjutraj zbudili in spravili iz postelje. Mislim da je zvonilo več kot 20 minut skupaj... No, ampak to mi ne bo uničilo današnjega dne. :-)

Letos sva prvič morala sama pobarvati jajčka. Takale so:

Potičko je za celo žlahto spekla stara mama, na hren in šunko sva pa zjutraj šla do naših, popoldan greva pa še k drugi bodoči stari mami.

Lepe praznike tudi vam.

Sprehod

Včeraj me je Razbojnik odpeljal na sprehod. Cilj sem lahko določila sama in za cilj sem si izbrala Hribc - hribček, na katerem stoji manjša cerkvica, vse skupaj pa kraljuje na Puštalom. Bom drugič pripela še slikico Hribca...

Izpred cerkvice pa je noro lep razgled na Škofjo Loko. 

Potem sva sprehod podaljšala še do Trate, ter nato nazaj... Vreme je bilo lepo, sem ter tja je popihalo, ampak celoten sprehod je bil zelo lušten, tako da ga bova zagotovo še kdaj ponovila.