V soboto sva se z Razbojnikom vrnila z dopusta, ki sva ga celo poletje že zelo težko čakala.
Vedno greva na dopust v začetku septembra, in tak plan sva imela tudi letos. Že spomladi sva se odločala kje bi sploh preživela dopust. Odločila sva se, da bova izbrala destinacijo, ki ne bo predaleč od Slovenije, saj nisva želela dragocenih 14-ih prostih dni izgubiti s prevozom v kake odročne oz. oddaljene kraje. Druga želja pa je bila, da bi obiskala puščavo. Tako sva se odločala med Jordanijo, Marokom in Tunizijo.
V Jordaniji bi si želela obiskati predvsem Petro, pa kot rečeno puščavo (kar treking po njej), vendar sva ob prebiranju vodičev in preverjanju dejstev na internetu ugotovila, da je država kar draga (nočitve, prevozi po državi) oz. je dražja kot sva planirala zapraviti za letošnji dopust, tako da je Jordanija kar hitro odpadla.
Maroko - luštna državica, ko sva jo malo spoznavala skozi vodiče, vendar nikakor nisva našla ugodne variante priti tja. Kriza. Pa je odpadel še Maroko.
OK, pol pa Tunizija. Skoraj vsi, ki so tam že bili, so nama govorili, da v Tuniziji pa ni nič zanimivega. Izjema sta bila le moja sodelavka Mojca in njena boljša polovica Miran, ki sta tam že preživela super 14 dni dopusta, vendar pa naju Tunizija po prebiranju vodičev kljub vsemu ni prepričala. Mogoče kdaj drugič.
"Kam pa pol?", sva se spraševala.
Pa sva za nekaj dni pustila to vprašanje brez odgovorov.
Ampak tako vprašanje mene žre in sem "študirala" dalje.
Že dlje časa spremljam blog račke oz. bate - Slovenke, ki nekaj zadnjih let živi v Kairu. Egipt, kot ga predstavlja ona na svojem blogu, me je začel zanimati, zato sem njen blog pravzaprav začela spremljati. Zapisi o Islamskem Kairu, pa o hrani, ki jo jejo v Kairu, o pripetljajih iz vsakdanjega življenja, so me itak prevzeli in na pol sem že bila zaljubljena v Kairo oz. Egipt, ter odločena da bi ga rada nekoč tudi sama obiskala, čeprav (moram priznati) se mi je vedno zdel preveč skomercializiran. Vsakdo, ki je prišel iz dopusta v Egiptu, je pokazal slike piramid, ter razlagal o tem kako super hotel so imeli, kaj več pa že niso vedeli povedat.
Vendar kot rečeno, mi je bata nekoliko približala Egipt, in zato sem še malo bolj preverila to državo.
Uuuu, kar ugodni prevozi po državi, nočitev v Kairu ne predraga, hiter klik še na letalske karte (no ja, te so bile vseeno malo dražje do Kaira), potem pa dobim v roke letak turistične agencije in mi posveti žarnica v glavi: zakaj pa ne bi šla do Egipta kar z enim čarterskim letom, saj so aranžmaji kar ugodni. Nikjer pa ne piše, da morava potem ležati v hotelu...
Pa podam predlog: Egipt?
Razbojnik je bil kar za, zato sem preverjala dalje.
Bi letela v Hurghado ali Sharm el-Sheikh? Glede na plan, ki se mi je porajal v glavi, da bi rada pogledala Kairo, mogoče za kak dan skočila v Aleksandrijo, potem pa čez puščavo do Luxorja, je bila bolj primerna Hurghada, zato sem malo bolj začela preverjat ponudbe turističnih agencij.
Ko sem našla kar ugodno ponudbo, sem jih še malo poklicala, ter preverila, koliko bi naju stala samo letalska karta, koliko teden dopusta z njimi, en teden pa bi sama poskrbela zase, pa sva potem glede na majhne razlike v ceni ugotovila, da bova plačala kar 14 dni pol penziona v Hurghadi, pa bo.
V vodiču (ki sva si ga naročila preko interneta - za kaj vse internet ni dober!?) sva prebrala še, da imajo v začetku septembra 2010 muslimani Ramadan, zato sva se odločila, da bova nekoliko zamaknila najin dopust - do 11.09., ko se Ramadan zalkjuči, saj si ne bi želela, da bi bilo v Egiptu povsod vse zaprto in si ne bi mogla ogledat vseh željenih znamenitosti.
Potem sem še stopila v stik z bato, jo povprašala za par napotkov, ki mi jih je takoj odgovorila. Potem naju je celo povabila, naj bova njihova gosta, vendar nisva želela biti preveč v napoto, in sva si v Kairu rezervirala hostel kar preko interneta. Preko interneta sva se odločila tudi za lokalno agencijo, s katero sva želela iti iz Kaira do Luxorja, in hkrati takrat enkrat, neko sobotno dopoldne v avgustu, sva plačala tudi najin aranžma pri turistični agenciji.
Potem pa sva le še čakala soboto, 11.09.2010, ter seveda vmes pripravljala najino celotno potovanje.
Več o njem, pa v naslednjih zapisih.
Ja Brina, to tudi mene moti pri ljudeh, da ne znajo začutiti Egipta, pa saj ga niti ne morejo z agencijam, ki ponujajo vse "instant" in jih omejujejo z časom.
OdgovoriIzbrišiJajc, da bi se na pot podali, tako kot vidva z nahrbtnikom na ramaha pa nimajo.
Zakaj?
Ker je v njih zažrt strah pred muslimani pred islamom, ki jim ga servirajo mediji.Moj mož vama je lepo povedal, da je rabil tudi v Sloveniji pa je bil zaposlen kot univ. dipl, ing. med kao izobraženimi ljudmi, kar nekaj časa, da jim je bilo jasno, da je pa On, vse eno čisto o.k. in da muslimani niso bav bav...
Samo navaditi so se ga mogli in pa predvsem spoznali so ga in potem odvrgli tiste strahove ...
Skratka, z zanimanjem bom brala tvoje zapise, upam, da boš napisala, kaj o tem kako si ti doživela muslimane pa vse, kar si videla.
Mislim, da če si mlad kot vidva je tako potovanje z nahrbtnikom na rami in kompasom v roki pa čim bolj med domačine res vredno časa in denarja med tem, ko instant turizem je pač namenjen samo videti neke zgradbe z neko zgodovino...
O državi in ljudeh, navadah in običajih pa bolj malo in ravno to je tisto česar se ne najde na netu, se ne najde v poptnikih... in ravno to je tisto kar nas bogati in nam žiri obzorja.
Ups čist me je sedaj zaneslo pišem blog v prostoru za komentar. :)
Sorry
Sploh ni panike, če si se malo razpisala. Prav fino se mi zdi, da dobim kak komentar pod zapisom. :-)
OdgovoriIzbrišiJa, čim več potovanj je treba doživeti brez agencij. Če te npr. spustijo na razgledni točki pri piramidah ven iz avtobusa in ti dajo 15 minut časa, da jih poslikaš, jih kot prvo sploh ne ogledaš z vseh strani, in si sploh ne predtavljaš kako ogromne so! Potem se sploh ne moreš z domačinom skregat, kok denarja mu boš dal za to, ker si jahal njegovo kamelo (zdajle se sicer smejim, ampak kok sem bla pa takrat huda zarad tega - ampak sem se že tam kar hitro pomirila). :-)
Sama rada potujeva ravno zato, da sva "svobodna", da naju nihče ne omejuje z minutami, in nama ne kaže kaj je treba poslikati, da bova imela slike kot vsi ostali, ki so tukaj že bili.
Ljudje ponavadi izberejo turistične agencije zato, ker sami pač ne upajo potovati, da se jim ne bi v tujem svetu kaj nepredvidenega (ne nujno slabega) pripetilo. In ker niso prepričani sami vase. No, to je moje mnenje. Sicer pa, kakor komu paše.
Midva bova verjetno tudi v prihodnje potovala kar z nahrbtniki na ramenih in kompasom in zemljevidom v roki... :-) In upava, da bova na teh potovanjih spoznala čim več takih ljudi, kot si ti - ki nama bodo polepšali dneve, nama predtavili življenje domačinov, vero, hkrati pa se bomo ob tem še noro zabavali. Bata, še enkrat hvala za ves čas (in vse ostalo!), ki si nama ga posvetila v Kairu.
heh, ravno tako ot si ti lani razmisljala, letos tudi jaz razmisljam.
OdgovoriIzbrišividva kolikor berem sta spala v hostlu, tako da bo treba malo stike navazet, da mi malo bolj obrazlozis te zadeve, oz da zvem intormacije iz prve roke :)
Sploh ni problema... Kar na dan z vprašanji. :-)
OdgovoriIzbrišimas kak mail na katerega se lahko obrnem, da ne bom tukaj smetil
OdgovoriIzbrišiSem ga dodala na desni strani... :-)
OdgovoriIzbrišitechka123@gmail.com