Po tridesetem postane pestro

Ja, dan upora proti okupatorju je mimo...

...in tako tudi moj rojstni dan. Lepo. Luštno. Sladko. Mehurčkasto. Toplo. Prijetno. Smetanasto. Okroglo. Polno vsega dobrega. Darila - kot bi mi brali misli. ;-) Hvala vsem še 1x.

Presenečenje je bila tudi prijateljica K. Predčasno sta se vrnila z dopusta in to ravno v noči na moj r.d. Seveda se je popoldan oglasila, pa sva debatirali in se dogovorili, da me bo v naslednjih dneh peljala v plezališče, da malo potestiram, kako bi mi šlo plezanje. Z Razbojniikom sva namreč ugotovila, da med tednom, ko pride človek bolj pozno iz službe, bi se pa rad še vedno malo razmigal, je super ideja plezanje. Pa še kar nekaj naravnih sten je v bližini. 

Naslednji dan smo se družinsko odpravili v Žiri na bitko. S Pando sva se malo oddaljila od bitke, ker sem se malo bala, da bo med pokom bomb kaj narobe (vsi so nas namreč opozarjali, da je res vse tako, kot na pravi fronti - res je: poka, zemlja leti v zrak,...), ampak ko je počila prva in sem mu obrazložila, da bo še delalo bum bum bum, se ni dal motit. Lepo je sedel na tleh in trgal travo še naprej. Človek kar ne more verjet, kako zanimiva zna biti trava. :-) Razbojnik, ki je bil bolj blizu bitke, pa je naredil nekaj krasnih fotk (jap, te v tem zapisu so vse njegove. Pa spet sem jih imela problem izbrati, ker so vse tako dobre - moje bodo pa naslednje leto take): 

Seveda za več fotk pokukajte na Razbojnikov blog. 

Pride ponedeljek... pa smo šli s K. malo plezat. Ja, po tridesetem se človek res loti različnih zadev. Jaz sem poiskusila s plezanjem in.... zagrabilo me je. Tako zelo, da smo v torek ponovili vajo. ;-) Kako mi gre? Počasi. Ampak je super. Bolijo prsti na nogah - ja, plezalke res znajo biti majhne. Bolijo prsti na rokah - ja, bolj pečejo, kot pravzaprav bolijo. Moči v rokah itak nimam nobene. ;-) Ampak, sem pa ugotovila, zakaj so vsi plezalci bolj suhi. Ker jih verjetno tako zelo bolijo prsti in roke od vseh teh treningov, da težko držijo pribor v rokah in potem manj pojejo in so posledično bolj suhi. ;-) 

Kvačkanje... vsak večer pred spanjem namesto branja knjige nekaj malega nakvačkam. Sem ter tja me kaj zelo zjezi, pa potem podiram, pa kvačkam na novo, ampak kvačkanje ostaja. Ko bo spet kaj narejenega, pa pokažem. :-)

In zdaj so se začeli še lepi dnevi in smo non stop zunaj na sprehodih. Kdorkoli nas sreča, pravi, da je Kung-Fu Panda že lepo rjav. Pa še res je.

Včeraj, ko smo imeli res toplo (okoli 27°C), smo bili pri Poloni. Pomagali smo postaviti trampolin, hodili smo bosi po travi (to je bilo nekaj zanimivega za našega najmlajšega, ki je to počel prvič), božali kužka (Panda je parkrat psičko tako zagrabil, da se ga je Tajga na koncu že izogibala), jedli kompot, pili limonado, skratka smo se imeli super fajn. Zvečer popadali v postelje in po dolgem času zopet prespali celo noč. Ne vem, ali sem bila tako utrujena, da ga nisem nič slišala, ali se ni nič oglašal. :-)

V glavnem, vedno se nam dogaja in smo non stop v pogonu. Pa vi?