Žirafa

Ko sem se hvalila naokrog s kapo, mi je Razbojnikova sestrična pokazala na svojem telefonu sliko res luštne nakvačkane žirafe, ki jo je naredila njena kolegica. Yea, right, kot da sem jaz tega zmožna. :-) Ampak žirafa je res bila lepa in sem potihem vseeno upala, da ko se izurim, bi se jo pa lahko lotila. Potem mi je čez nekaj časa po e-mailu poslala, da ko bom natrenirala kvačkanje, ji pa res lahko naredim žirafo, ker si jo zelo želi. Celo navodila, kako se jo naredi, mi je poslala. Očitno si jo je res zelo želela.

Takrat enkrat sem si naročila tudi volno iz Anglije. Ko je prispela, sem se odločila, da vseeno poiskusim z izdelavo žirafe.

Ah ja, no, pa dejmo. Glede na to, da sem samouk, sem morala malo natrenirati kako se menjajo barve. Tako sem preiskusila kar ene par načinov, da sem prišla do takega, ki je najlažji in hkrati tudi najmanj opazen. 

In je trajalo kar nekaj časa... Ena noga, druga noga, ena roka, druga roka, glava, trup. Potem sem vse sešila skupaj. 

In potem mi rožički nikakor niso šli, tako da se kak dan sploh nisem pritaknila kvačke. Ko sem naredila rožička, so me jezila še ušeska. Po navodilih so nastala prevelika. Groza. Pa sem podirala. In izgubila voljo. Spet je stvar nekaj časa stala. Ko me je pa že Razbojnik začel priganjati, da ga zanima končen izdelek, sem se pa vzela v roke in jo naredila. 

Ta-dam:

Rožički in ušeska niso po navodilih, sem se jih kar sama spomnila, pa vrat je tudi nekoliko daljši. Pa dodala sem ji torbico (sem se jo tudi kar spomnila), da je bolj moderna, tale žirafa. :-)

In Razbojnikova sestrična je bila zadovoljna.

Jaz pa tudi. :-)