Prešernov dan, muzej in mali umetnik

Praznik (pa čeprav na soboto). :)

Dež (oz.rosenje). :(

Kaj naj počnemo??? 

Carica nas spomni: "Danes so zastonj vstopi v muzeje". Na gradu, ki ga dnevno občudujemo skozi okno, je tudi muzej... Pa še ravno prav daleč je, da ne bomo premokri, ker zunaj rosi. Gremo!

S Kung-Fu Pando sva odšla par minut pred Razbojnikom, ker je imel še neke opravke (obiske). Poooočasi prideva do gradu in vstopiva. Sprejme naju prijazna gospa. Omeni kje začneva z ogledom, kam naj se nameniva potem, itd. Vedela sem, da to ne bo ogled muzeja, kot sem jih poznala do sedaj. Mali na začetku sploh ni želel nikamor, čeprav se mi je zdelo, da bi ga meči in velike skrinje znale zanimati...ne ne, sem se uštela. Vseeno ga nekako nahecam, da se sprehodiva skozi sob(an)e. Prideva do sobe, ki je namenjena slovenskim impresionistom, predvsem Ivanu Groharju. Tam je bil kamin, ki je lepo grel prostor, pa televizija (oooo, ta ga pa je kar zanimala!!!! sva se takoj vsedla in začela z gledanjem;), ki je ravno predvajala neko dokumentarno oddajo o tem, kako so impresionisti razstavljali na Dunaju in kako so Dunajčani bili navdušeni nad razstavo slovenskih ustvarjalcev; potem sva nehala gledat - je določil Kung-Fu Panda da morava dalje, ( tako da zaključka oddaje žal nisem videla) in nadaljevala z ogledom. 

Ko sva bila v drugem nadstropju, se nama je pridružil Razbojnik. Nagačene živali so bile zelo zanimive za vse najmlajše, tudi za najinega. Orli in ostale ptice, pa gams, srne, vidre, zajci, itd. Zelo zanimivo za Kung-Fu Pando. Kar nismo in nismo se mogli prestaviti naprej. 

Nekako nam vendarle uspe... pa res na hitro (popoldanski spanec se je hitro bližal) pogledamo še sobe z novejšo zgodovino. Zanimivo za naju z Razbojnikom. Samo brez malčka, bi bilo še bolj, ker bi si lahko res kar prebrala in kakšno sliko še bolj natančno pogledala.

Potem pa hitro nazaj proti domu. Panda ni bil več razpoložen za nič. Še hoditi se mu ni več dalo. Pa ga da Razbojnik za vrat in šibamo z gradu. Pred blokom me Razbojnik vpraša, če mali že spi. "Ne še, bo pa kmalu," se je glasil moj odgovor. "Čutim, kako se je naslonil name. Prav težek je kar naenkrat postal." In čez dva koraka ugotovim: "Se mu že zelo zapirajo učki, daj ga dol, da bo zdržal do doma." 

Doma je potem kar hitro zaspal in ko se je zbudil in pojedel kosilo, je imel neznansko željo po risanju. Če je prej delal črte in vijuge, kadar je risal, je kar naenkrat spremenil stil - črtice oz. pikice.

Slika v tem zapisu - zgoraj: črte so od prej, pikice je začel delati po obisku muzeja (mali pač varčuje in rad riše na eno stran, zato je prikaz prej/potem sploh enostaven; barva je pa vedno ena in ista - očitno mu je svetlo modra najljubša; mogoče bi mu morala omenjeno voščenko skriti, pa bi potem izbral kakšno drugo?! Bom tudi to preverila, v kratkem, pa javim izzid;):

Razbojnik je ugotovil, da je verjetno to vpliv ogleda tiste oddaje v muzeju in pa slik, ki so visele v "impresionistični sobi". :-) Naslov slike je tudi določil Razbojnik: Sejalec v Škofji Loki v snegu. :P

In če malega vprašaš, kaj je videl v muzeju na gradu, je njegov odgovor: gen (ogenj) in tita (ptica=orel). No, vsaj nekaj si je zapomnil! :-)

Jaz sem pa tudi vesela, da sem spet obiskala muzej, ki sem ga nazadnje še v osnovni šoli. In moram prinzati, lepo so ga obnovili. Ko bo naslednjič prost vstop, se mogoče spet odpravim vanj.

In kako ste se vi v soboto kulturno udejstvovali?