nedelja, 26. januar 2014

Peka III

Hotela sem narediti Srnin hrbet, pa me je recept, ki sem ga imela, odbil, ko sem prebrala, da naj bi porabila 8 jajc. Ja, saj jih je nekaj še na zalogi, ampak...čez kak teden, ko bodo res že nujno za porabiti, ok?! :-)

In tako sem zopet začela z listanjem knjižic in tokrat našla recept "Čokoladni kolački".

Pekla sem sicer precej dlje, kot je pisalo v receptu, ampak zaključimo lahko, da je tudi ta sladica okusna. 


Ste tudi vi kaj spekli ta vikend? ;-)

četrtek, 23. januar 2014

Peka II

Še vedno se kar nekaj jajc skriva v mojem hladilniku in preden postanejo neuporabna, jih skušam uporabno porabiti. Tako sem v nedeljo spet pekla. 

Seveda sem zopet želela uporabiti model za potice, ki mi ga je prinesel Božiček in tako sem iskala in iskala recept, saj sem želela poiskati kaj brez kvasa, ker sem želela, da je vse hitro narejeno, ne da bi čakala še, da testo vzhaja.

In po kakšne pol ure (ja, verjetno bi mi ta čas vzhajano testo lepo naraslo), le najdem recept v eni izmed knjižic Rama: Jogurtno - čokoladna potica.

četrtek, 16. januar 2014

Peka

V decembru sem se lotila peke potice... prvič v življenju... da bi bila ready za praznike. Naredim testo, ga dam vzhajat, ko to res lepo raste in naraste. Med vzhajanjem ugotovim, da mogoče pa res nimam pravega modela, ker tega je nastalo precej več, kot je bil velik moj modelček (za šarklje). Ja, nič, čas za v pečico, tako da časa za iskati nov model ni bilo. Ah ja, naj zamolčim, da mi je še kako uro pred tem model za potice ponujala carica, ampak trmsta kot sem, si ga seveda nisem sposodila - zakaj le, če imam model za šarklje! 

In potem dam peči... 

in potica še bolj raste in raste, gre celo čez rob... pismo! Ampka, diši pa tudi kar lepo....

Ko je pečena, jo dam iz pečice in pogled nanjo vsekakor ni bil za dol padet:


sreda, 8. januar 2014

Faza 2

No, po prejšnji objavi moram priznati, da se je stanje že izboljšalo. Ne porabim več tone in pol robčkov na dan, ampak samo še dva paketka. :-)

Zdaj se je pa našla druga zadeva, ki me blazno moti. In sicer, od neprestanega brisanja nosu, sem si le tega nekoliko opraskala z robčki (kljub uporabi exstra soft robčkov z balzamom). In zdaj, ko se celi, to peče, boli, skeli,..., skratka moti.

Sicer mažem s kremo (kadar se spomnim), za katero v reklamah navajajo, da "učinkovito preprečuje plenično vnetje oz. plenični izpuščaj" (ja, sem si jo sposodila od Kung-Fu Pande; če je dobra za dojenčkovo ritko, bo tudi za pod moj nosek dobra, a ne?!) in priznati moram, da je stanje res boljše, ampak vseeno pa še ni 100%. In glede na to, kako sem neučakana (ja, jaz bi bila rada zdrava takoj), me zanima, če ima kdo še kakšno drugo rešitev za ta problem, da jo potestiram naslednjič oz. če bo krema, ki jo zdaj uporabljam, predolgo zdravila vse skupaj. 

ponedeljek, 6. januar 2014

Zabasano

Totalno. Pa pihneš, pa še bolj pihaš, pa je šlo že ogromno ven, res ga spucaš, pa niti vdihneš ne ponovno, pa je spet tako, kot 2 sekundi pred tem. 

Se trudiš ignorirat, pa se ne pusti. Neee, potem začne polzeti, čisto počasi, kapljica za kapljico, kar postane prav moteče. Kaj moteče, nevzdržno. In če še vedno ignoriraš kapljice, se nabirajo in nabirajo, ter spustijo prav do konca nosu in takrat zopet posežeš vmes... GROZA!

In za povrhu vsega, sem ter tja še parkrat kihneš, ampak "zamašek" je še vedno tam... :-( 

A se sploh splača pihat, kihat, robčke nucat? 
Ne vem če. 
Vem samo, ta me tale moj zabasan nos blazno moti. In k sreči je polna samo ena nosnica, druga še vztraja in se bori proti prvi skupaj z mano. Ah ja, upam, da bom lahko spala. :-)

ponedeljek, 30. december 2013

Nič ne pišeš

Ja, to poslušam zadnje čase. Največkrat od Razbojnika. Pa ne, da se nam ne bi dogajalo, mogoče se nam celo preveč, pa potem ne vem kje začeti, kje končati, ko pa mine kak teden, se mi zdi pa že prepozno. In tako vam nisem povedala, da sta me moja fanta odpeljala v Ljubljano, gledat lučke, da smo zopet skočili na sonce na Lubnik, da sem prvič v življenju delala medenjake, ki so sedaj trdi kot kamen, itd. 

Redno sicer pokukam na bloge, ki jih berem, ampak saj veste, v službi se ne želim logirati, zato tudi komentarjev ne pišem tako pogosto. Če sem pa doma, je pa to druga pesem. :-)

Upam, da bom v letu 2014 bolj redno zapisovala svoje misli in naše dogodke... :-) *

Vam pa v prihajajočem letu želim veliko zdravja, sreče, veselja, iskrenih prijateljev in zadovoljstva! Pa prosim, razvajajte me s svojimi zapisi še naprej - tako tisti, ki redno pišete, kot tudi tisti, ki niste tako zelo pridni (ja, tolaži me dejstvo, da nisem edina). :-)



*upanje umre zadnje

torek, 17. december 2013

Megla

Kar noče in noče oditi, tako rada preprečuje, da bi do nas prodrli sončni žarki in nas ogreli in nam narisali spet nasmehe na obraze. 

Ampak mi se ne damo. Če noče sonce do nas, gremo pa tja, kjer ga bomo srečali. In smo skočili na Lubnik.