Zjutraj sta naju par minut čez sedno pobrala v hostlu angleško govoroči mladenič = najin vodič Alberto, ter starejši ne-angleško govoreči šofer. Par minutk sta zamudila, ker je nemogoče najti ta hostel. In že smo bili na poti proti puščavam.
torek, 12. oktober 2010
ponedeljek, 11. oktober 2010
Prihod jeseni
Nič bat, potopis po Egiptu bo še sledil... tole je kratek zapis o tem, kako sva šla ta vikend z Razbojnikom preverit, če v naše loge res prihaja jesen.

sobota, 9. oktober 2010
Zadnji dan v Kairu
Malo dlje sva spala in ravno ko sva se odpravljala ven, naju je poklicala bata, da je na poti po naju. Zmenili smo se pri egiptovsem muzeju, saj sva ga želela vsaj od zunaj poslikati. Tokrat ga nisva obiskala, ga bova pa naslednjič, ko prideva v to velemesto.
četrtek, 7. oktober 2010
Aleksandrija
Ravno sva bila pri zajtrku, ko sva prejela sms od bate, da naju ob 8.30 prideta iskat s šoferjem. SUPER! Dan poprej sva sicer želela bato ali Patricka povabiti s sabo, pa potem ko sva prišla s stolpa, se bata ni več javila na telefon (potem sva izvedela, da je pač v tisti dobri uri, ko sva midva čakala na povratek z dvigalom, zaspala. Nič hudega.), sva pa vseeno zapisala v sms, da gre lahko kdo z nama.
Hitro sva pojedla, odgovorila na sms, potem pa nič... ob 8:30 ni bilo še nobenega pred najinim hostlom, nekoliko kasneje pa bata pokliče, naj dava kakemu domačinu telefon, da bosta s šoferjem sploh našla najino ulico. To sem naredila.
torek, 5. oktober 2010
3. dan v Kairu: Citadela, mošeja Ibn Tulun in Cairo Tower
Po zajtrku sva se odpravila na Citadelo. Pot do tja pa vse prej kot brez problemov... najprej razloživa prvemu taxistu, mu pokaževa na zemljevidu, pa je deloval, da za Citadelo ni še nikoli slišal in naju ni sprejel v taksi. Drugi taksist naju je peljal na ulico od koder se je videla Citadela, in pa tudi ulica se je imenovala Mohamed Ali, saj sva med drugim razlagala taksistom, da bi si želela ogledati mošejo Mohameda Alija (kasneje nama je bata razložila, da imajo oni povsem drug izraz za mošejo, tako da naju zaradi tega tudi v angleščini, da bi si rada ogledala "mosque of Mohamed Ali" niso razumeli). Kakorkoli, ko sva ugotovila, da naju tudi drugi taksist ne bo odpeljal kamor si želiva, sva izstopila iz taksija in poiskala tretjega. Tudi temu sva pokazala zemljevid, pa ni bil najbolj prepričan kam si želiva. Ampak ta je potem vprašal starejšega gospoda za nasvet in ko sva še njemu pokazala zemljevid, je taksistu le razložil kam naj naju pelje. Potem pa je šlo brez problemov - še gneče ni bilo na cesti.
Pred vstopom na območje Citadele...
sobota, 2. oktober 2010
Veličastne piramide
Bata je že večer poprej povedala, da je piramid že rahlo sita (kako ne, če pa živi povsem blizu njih in jih gleda vsak dan), tako da naj jih obiščeva sama. Seveda, za naju kot turista, pa še prvič v Egiptu, pa je bilo to na seznamu: obvezno pogledati/storiti.
Tako sva se po zajtrku namenila tja. Najprej izbrala bel taksi, kot so naju naučili (beli imajo taxksimeter, in zato se ti ni treba pregovarjat za ceno, pa še okrog te ne prinesejo, medtem ko vse pravkar omenjeno delajo taksisti, ki vozijo stare, črne taksije), in po približno pol ure vožje, sva stala pred vhodom na območje piramid.
petek, 1. oktober 2010
Kairo, here we come!
Ob dveh zjutraj sva vstala, se uredila za na pot, in bila na avtobusni postaji kake pol ure pred tretjo zjutraj. Karti, ki sva jih kupila večer poprej sva imela v rokah; čeprav so bile deluxe, so bile (vsaj za najine pojme) razmeroma poceni. Za eno sva namreč odštela 125 LE, kar je cca. 18 EUR. In pot do Kaira seveda ni najkrajša - v vodiču je pisalo okoli 7h.
Naročite se na:
Objave (Atom)


