V ponedeljek mi je Polona poslala naslednji e-mail: "nekaj imam zate pa ti moram nujno danes dat. Samo povej a prideš ti k men a pridem jaz k tebi? Je nekaj za papcat, zato moraš dobit danes, no ali pa najkasneje jutri."
Le kaj nekaj bi to bilo?!?! Sem tuhtala in tuhtala in nisem potuhtala.
In potem sva se popoldan s Polono še po telefonu dogovarjali, kdaj bi se dobili: "Jst ne morem do tebe, ker pred hišo nimamo še nič pokidano in ne morem z avtom nikamor".
"Ja, pol pa pridem jst do tebe, tik preden bom šla na nemščino."
...in čez dve uri spet...
"Ej, jst tud zaradi snega ne bom šla z avtom danes nikamor več, bom šla na nemščino peš, tako da...se dobiva jutri, OK!"
"OK, pa jutri".
In včeraj se nama je končno uspelo srečati. Je Polona prišla na obisk. :-)
In kaj mi je prinesla?!
Maso in navodila, kako moram ravnati in potem nam bom lahko po 6-ih dneh spekla kruh sreče.
Ja, tokrat ni bilo sicer še nič za papcat, ampak čez nekaj dni pa bo! :-)
Vsak dan je potrebno nekaj dodati masi ter vse skupaj premešati.
Včeraj sem vse skupaj prestavila v večjo posodo (me je Polona obvestila, da na koncu te mase kar precej več),
..., dodala sladkor in lepo premešala, danes pa bom dodala 200 ml toplega mleka. In tako bom vsak dan še kako stvar dodala in na to 5. dan testo razdelila na 4 dele. 3 dele bom nato dala dobrim ljudem - taka so navodila :-), svojemu delu pa bom dodala še nekaj sestavin in nato vse skupaj naslednji dan spekla.
Upam, da bo dobro za popapcat! :-)
Aja, še to: Polona, hvala za tole maso. Se počutim počaščeno, da me imaš za dobrega človeka. :-)
Zelo lepo! In ja SI DOBER ČLOVEK!!
OdgovoriIzbrišiMe pa zanima kak je bil potem kruh?
Hvala, bata!!!!
OdgovoriIzbrišiKruh je bil dober. Ni bil kruh kot si ga ponavadi predstavljamo, pa pa je bil tak, bolj sladek, bolj kot pecivo. Ker nisem imela oni dan časa, sem prosila kar mami, da ga je spekla. Pojedli pa smo ga potem vsi in to takoj. :)