Prvi turnosmučarski podvig te sezone

Pa je padel. Prvič v letošnji zimski sezoni: Blegoš. :-)

Težko smo že čakali lepo vremensko napoved. Ko sem jo končno slišala, še vedno nisem povsem verjela vanjo, zato sem še v soboto zvečer  razlagala Razbojniku: "Če bo jutri zjutraj kaj padalo, jaz ne grem zraven!" Pa je bil njegov odgovor le: "Ne bo nič padalo!" :-)

Že v četrtek je namreč določil, da bo otvoritvena tura letos na Blegoš. Takoj je bila za, da se nama pridruži sojamarka Urša; v soboto zvečer, pa se je opogumil še sojamar Nace, potem pa je še Uršin mož (ki je prav tako jamar) potrdil svojo prisotnost. Super, več nas je, bolj bo veselo.

In smo šli. Zbor ob osmih v bližnjem kafiču, potem smo se peljali še do Naceta, da je avto pustil doma, potem pa do izhodišča. Tam, kjer ponavadi parkiramo smo komaj še dobili prostorčka. Ampak smo ju. Potem pa opremo nase, in gremo. Lepo po potki, v gosjem redu, v zasneženo idilo. 

Eni so hodili malo hitreje, zato jih pač ni na vseh slikah. :-)

Vmes smo skoraj vsi še malo slikali...

Enkrat so me velikodušno počakali (no ja, saj nisem preveč zaostajala. Ampak kak deci koncidije bo pa še treba dobit. Pol bo pa bolš, obljubim!) :-) in sem izkoristila trenutek in ujela vse štiri:

Potem pa so nas kmalu pozdravili sončni žarki, ki so se obljubljali že od jutranje kavice.

Še par korakov in bili smo pri koči. Skok v kočo na dober čaj, pivo pa je bilo verjetno okusno tako kot ponavadi. :-) In nato na vrh. 

Pod vrhom je začelo grdo pihat, tako da smo se po osvojitvi vrha hitro uredili za smučanje v dolino. Ko smo bili zopet v gozdu, vetra nismo več čutili in začela se je prava poezija. Snega koker 'češ, pa še ful mehak, brez kakršnekoli skorjice. O, kako bi mi bilo žal, če ne bi šla.

Samo stegna so me vedno bolj pekla (ja ja, sej vem, da smo spet pri kondiciji :-) ), tako da sem se sem ter tja ustavila samo zato, da sem malo spočila noge. 

Prehitro smo bili v dolini, kjer nas je že čakal pešak Tomaž (on zaenkrat smuča le po smučiščih, ampak verjetno bo tudi njega zagrabilo in si bo kupil turnosmučarsko opremo), ki je sestopil po isti poti kot smo šli gor. Tomaž je nato Razbojnika odpeljal nekaj ovinkov višje po avto. Potem pa hitro preoblačenje in proti super kosilu.

Tam pa smo ugotavljali, da je bila tura super, in da komaj čakamo na naslednji lep dan! :-)